Kaj vemo o iranskem jedrskem programu in kako blizu je izdelavi atomske bombe?

"Iran lahko jedrsko orožje izdela v zelo kratkem času, v enem letu, morda v nekaj mesecih. To je jasna in prisotna grožnja obstoju Izraela," je pred točno enim tednom zgodaj zjutraj dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelske bombe so takrat že padale na Iran.

Izraelski premier je takrat dejal, da ima Iran dovolj obogatenega urana za izdelavo devetih jedrskih bomb. Izjava temelji na oceni Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da ima iranski režim že toliko 60-odstotno obogatenega urana, da bi iz njega lahko nekoč izdelal devet atomskih bomb. Pred tem bi moral sicer zaloge še obogatiti na 90 odstotkov in dobiti vse druge komponente.

Netanjahu je v dolgi politični karieri že večkrat svaril pred skorajšnjim rojstvom iranske atomske bombe. "V treh do petih letih bo Iran sposoben razviti in izdelati atomsko bombo," je še kot poslanec dejal v knesetu leta 1992.

Če Izrael trdi, da je Iran tudi danes tik pred izdelavo atomske bombe, se z njim ne strinjajo v ZDA. CNN je v torek poročal, da ameriški obveščevalni podatki kažejo, da si Iran aktivno ne prizadeva za izdelavo jedrskega orožja. Podatki so kazali še, da je bil Iran od cilja oddaljen do tri leta.

Podobno je marca trdila Trumpova direktorica obveščevalcev Tulsi Gabbard. Dejala je, da obveščevalci na podlagi podatkov sklepajo, da Iran ne izdeluje atomske bombe. Njen šef se zdaj z njo ne strinja in na vprašanja novinarjev odgovarja, da je Iran tik pred dokončanjem bombe. "Ne briga me, kaj je rekla. Menim, da so bili Iranci zelo blizu, da bi imeli atomsko bombo," je dejal novinarjem. Gabbard je nato nerodno skušala dokazati, da oba s Trumpom govorita isto.

Da Iran po njihovih informacijah ne razvija jedrskega orožja, pravi tudi direktor IAEA Rafael Grossi. Za CNN je dejal, da ima Iran dovolj 60-odstotno obogatenega urana, da bi lahko v prihodnje izdelal jedrsko orožje, če bi se za to odločil. Pred tem bi moral uran obogatiti na 90 odstotkov, poleg tega pa pridobiti še vrsto drugih komponent za izdelavo delujoče jedrske konice.

Tako je ocenil, da Iranci bombe zagotovo ne bi mogli izdelati čez noč, da pa od tega niso oddaljeni več let. "Poročali smo, da nismo imeli nobenih dokazov o sistematičnih prizadevanjih Irana za izdelavo jedrskega orožja. Material imajo. V preteklosti so bile nekatere aktivnosti v smeri razvoja jedrskega orožja. Tokrat jih ni bilo," je bil jasen Grossi.

Šef jedrske agencije je takoj poudaril, da nima dovolj dokazov za zaključek, da je z iranskim jedrskim programom vse v redu. IAEA je namreč konec maja sporočila, da je Iran prenehal sodelovati z njihovimi inšpektorji. Ti so v Iranu na štirih novih lokacijah zaznali sledi urana, česar islamska republika ni pojasnila. Prav tako ni razložila, zakaj kopiči zaloge visoko obogatenega urana. Iran je agencijo obtožil politiziranja in zagrozil, da bo delo inšpektorjev še otežil ter pospešil bogatenje.

Saga okoli iranskega jedrskega programa se vleče že desetletja. Iran je še pod vladavino Zahodu naklonjenega šaha Pahlavija z ZDA leta 1957 zagnal jedrski program. V 70. letih je razvijal program jedrske energije, ko pa je islamska revolucija strmoglavila šaha, so se ZDA in druge države zbale, da bi nov režim program obrnil v smer razvoja jedrskega orožja. Teheran je to zavračal, skrivoma pa v 80. letih nabavil opremo in nato v 90. začel program izdelave jedrske bombe, piše organizacija Iran Watch.

IAEA je že takrat v Iranu preverjala spoštovanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki podpisnicam brez jedrskega orožja prepoveduje razvoj tega. Na prelomu tisočletja so tako mednarodni inšpektorji odkrili sledi visoko obogatenega urana. Po začasni zaustavitvi bogatenja ga je Iran leta 2006 nadaljeval. Ob intenzivnih pogajanjih je nato Teheran s skupino držav sklenil iranski jedrski sporazum, ki je uvajal strog nadzor, jasne omejitve bogatenja urana in delovanje v smeri nevojaškega jedrskega programa.

Leta 2018 pa so ZDA pod Trumpovim vodstvom odstopile od dogovora, Iran je začel postopno zavračati spoštovanje omejitev in leta 2020 naravnost povedal, da ne bo spoštoval nobenih omejitev več. Razmere so se zaostrovale, rešitve pa niso prinesli niti nedavni Trumpovi poskusi sklenitve novega jedrskega sporazuma.

V Iranu trenutno deluje več različnih jedrskih objektov. Med večjimi je kompleks Natanz, ki je pomemben zaradi dveh enot za bogatenje urana. Kot piše Reuters, je ena enota z okoli 13.000 delujočimi centrifugami skrita pod površjem in omogoča bogatenje urana do 5-odstotne čistosti. Druga enota je na površju in ima nekaj sto centrifug, ki pa lahko uran obogatijo do 60-odstotne čistosti. Izrael je Natanz v tednu dni že večkrat napadel. Objekti na površju so po besedah šefa IAEA Grossija popolnoma uničeni, prav tako je uničeno električno napajanje, kar je povzročilo okvare podzemnih centrifug.

Jedrski objekti so še v Isfahanu, kjer predelujejo uran pred bogatenjem, ga nato hranijo in izdelujejo komponente za centrifuge. Pomemben je tudi delno zgrajeni raziskovalni težkovodni reaktor v Hondabu, ki lahko proizvaja plutonij, prav tako uporaben za izdelavo jedrskega orožja. Njegovo gradnjo so leta 2015 ustavili, jedro pa onesposobili. A Iran ga želi prihodnje leto znova zagnati. Še en raziskovalni reaktor je tudi v Teheranu, medtem ko v Bušehru deluje edina iranska jedrska elektrarna. Poganja jo rusko gorivo, ki ga Rusi po izrabi odvažajo, piše Reuters.

Med ključnimi jedrskimi objekti, ki bogatijo uran, je še Fordov. Prostori za okoli 2.000 centrifug so zgrajeni v notranjosti gore in so tako dobro zaščiteni pred zračnimi napadi. Po pisanju Reutersa so naprave tam zelo sodobne, približno 350 centrifug lahko čistost urana spravi na 60 odstotkov. Analitiki so večkrat poudarili, da lahko učinkovit napad na ta objekt izvedejo le ZDA. Njihova vojska ima edina bombo GBU-57 za uničevanje podzemnih zaklonišč, ki jo lahko odvržejo le bombniki ZDA. Za uničenje objekta v Fordovu bodo morale ZDA vstopiti v vojno.